V sklopu zdravstvenega sveta, najvišjega posvetovalnega organa ministra za zdravje, deluje tudi komisija za ocenjevanje novih ali dopolnjenih zdravstvenih programov. Čeprav se uvodni stavek zdi zgolj suhoparen zapis delovanja organov v zdravstveni politiki, zdravniki, farmacevti, poznavalci in analitiki zdravstvenega sistema ter ekonomisti, ki so člani teh strokovnih teles, opravljajo zelo pomembno delo – od njih je odvisna usoda uvajanja novih zdravil ali programov zdravljenja v slovenskem zdravstvu. Člani zdravstvenega sveta so na zadnji seji govorili o številnih novih predlogih, ki jih bodo ovrednotili in jih, razvrščene na prednostnem seznamu, poslali v sprejetje ministru za zdravje.
Med prejetimi vlogami so člani zdravstvenega sveta prednostno obravnavali predlog uvedbe zdravila rituksimab pri bolnikih z revmatoidnim artritisom; doslej ta indikacija ni imela zelene luči za omenjeno zdravilo. Prof. dr. Aleš Mrhar je povedal, da komisija k predlogu kliničnega oddelka za revmatologijo bolnišnice dr. Petra Držaja ni imela pripomb, saj ga je dobro utemeljil z referencami iz vrhunske klinične prakse v ZDA in Evropi. Tudi razširjeni strokovni kolegij za interno medicino je imel o predlogu pozitivno mnenje.
»To zdravilo se uporablja že nekaj časa, vendar je bilo v zadnjem letu namenjeno tudi za novo indikacijo, za revmatoidni artritis,« je pojasnil Mrhar. Novost naj bi sprejeli predvsem za bolnike, pri katerih zdravljenje z drugimi zdravili ni bilo uspešno; po oceni klinike za revmatologijo je takih v Sloveniji 45, tovrstno zdravljenje pa bi stalo 90 milijonov tolarjev na leto. Komisija k vlogi z vsebinskega, logističnega in organizacijskega vidika ni imela pripomb, zataknilo pa se je pri stroškovnem vidiku, ki so ga že poslali v presojo zavodu za zdravstveno zavarovanje. Vloga naj bi bila pomanjkljiva, saj ne govori o tem, kaj se bo dogajalo z bolniki, če tega zdravila ne bodo dobili.
Komisija odgovora na to vprašanje ni prejela, čeprav bi se po njeni presoji kaj hitro izkazalo, da razlika med novo in staro terapijo (pri obeh gre za zelo draga zdravila) ni velika, saj naj bi se posredni stroški zmanjšali. Po mnenju doc. dr. Matije Tomšiča, predstojnika kliničnega oddelka za revmatologijo, naj bi s takšnim zdravljenjem pomembno vplivali na umiritev te resne bolezni in s tem na manjšo invalidnost, saj bi se zmanjšala potreba po vstavljanju endoprotez sklepov, zdravljenje v bolnišnici bi bilo manj pogosto, manj bi bilo tudi odsotnosti z dela.
Zato je zdravstveni svet sprejel sklep, naj predlagatelj vlogo dopolni, saj se bo po prepričanju Mrharja zdaj predvideni znesek za zdravljenje »pomembno zmanjšal«. To pomeni, da utegne dobiti program med dokončnim ocenjevanjem predlaganih novosti visoko oceno za uvrstitev na prednostni seznam.
Diana Zajec
Med predlaganimi novostmi so tudi zdravila za zdravljenje različnih oblik limfoma, za različne skupine bolnic z rakom dojke in zdravljenje raka rebrne mrene. Njihova letna vrednost je nekaj manj kot 300 milijonov tolarjev, do novih zdravil pa naj bi bilo upravičenih 135 bolnikov. Poleg tega je v skupini zdravil, ki jih v Sloveniji za določene indikacije zdravniki že predpisujejo, predvidena širitev – zaradi naraščanja bolezni in tudi širitve števila diagnoz, za katere je predpisovanje določenega zdravila upravičeno. Širitev dostopnosti nekaterih zdravil je predvidena pri zdravljenju raka dojke, jajčnikov, debelega črevesa in danke, pri limfomih, raku trebušne slinavke in prostate. Zdravljenje naj bi na leto zajelo 255 bolnikov, zdravila pa naj bi stala skoraj 800 milijonov tolarjev.
